Ljubljanski grad

Prvi grad na tem mestu je bil zgrajen v 11. stoletju kot lesena in kamnita utrdba. Grad je prvič pisno omenjen v času med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških vojvod Spanheimov.

Svojo prvotno obliko je grad spremenil v 15. stoletju, ko je doživel povečavo s sklenjenega obzidja z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima stolpoma ter grajsko kapelo. V 16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na grajsko dvorišče.

Razgledni stolp na Ljubljanskem gradu je osrednja in tudi najbolj obiskana točka gradu. Leta 1982 je bil stolp obnovljen in zaradi vrnitve grajskega ostrešja na originalno, baročno višino povišan za 1,2 metra, tako da je njegovo očišče na zgornji ploščadi natančno 400 metrov nad morjem.

Stolp stoji na mestu nekdanjega Stolpa piskačev, porušenega leta 1813 po francoski zasedbi. Leta 2009 so stolp znova obnovili in med drugim povišali obrambno obzidje na razglednem stolpu. Razgledni stolp ponuja najlepši razgled na Ljubljano in njeno okolico.

Ideja o tirni vzpenjači, ki bi povezovala staro mestno jedro in Ljubljanski grad, je stara že več kot stoletje. Župan dr. Ivan Hribar je leta 1897 zapisal: "Ker je razgled iz dotičnih prostorov očarovalno lep, bi bil grad, če se napravi nanj dvigalo, prav dobro obiskovan."

Sodobna tirna vzpenjača je bila končno zgrajena leta 2006 in dopolnjuje tradicionalno kulturno identiteto gradu. Konec leta 2010 je prepeljala milijontega potnika, v juliju 2024 pa že šestmiljontega. Vzpenjača je prejela zlato medaljo za najboljši dosežek industrijskega oblikovanja.